dr. Marta Ciraj

kandidatka za evroposlanko

samopredstavitev               

Lepo pozdravljeni!

 Mladost sem preživela na Brdinjah pri Kotljah na Koroškem. Pot me je zanesla v viteško Komendo pri Kamniku, kjer sedaj živim z možem Jožefom, doma iz Zgornje Savinjske doline, prvim malteškim vitezom v Republiki Sloveniji, s katerim imava štiri otroke. S svojimi sorodniki na Koroškem in v Zgornji Savinjski dolini imamo redne stike in se v te kraje zelo radi vračamo.

 Zaposlena sem na Ministrstvu za zdravje kot direktorica Urada Republike Slovenije za kemikalije. V prostem času pa z veseljem delam tudi v občini Komenda, kjer sem bila dva mandata občinska svetnica. Na mojo pobudo smo leta 1999 s še petimi somišljeniki ustanovili Ustanovo Petra Pavla Glavarja, ki štipendira socialno šibkejše, nadarjene otroke in pomaga ljudem v stiski. Z dvema pobudnikoma smo dosegli razglasitev Antona Martina Slomška za zavetnika slovenskih kmetov, slovenskega kmetijstva in kmetijskega slovstva.  

 Ukvarjam se tudi s kulturno dediščino in sodelujem v Svetu zavoda Medgeneracijsko središče v Komendi.

 Po poklicu sem doktorica kmetijskih znanosti. Govorim angleško in nemško, razumem pa tudi francosko in hrvaško.

 Bila sem kmetijska svetovalka in sem kot specialistka za varstvo rastlin pokrivala območje ljubljanske regije, Notranjsko, Dolenjsko, Belo Krajino, Posavje, Zasavje in Gorenjsko. Potem sem bila glavna kmetijska inšpektorica za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo. Zadnjih 13 let pa s sodelavci skrbim, da bi bile v prometu in uporabi varne kemikalije ter da bi se te varno uporabljale.

 V letu 2000 smo ob sodelovanju občin Mežica in Črna izvedli projekt proučitve onesnaženosti s svincem v Zgornji Mežiški dolini, ki je bil podlaga za vladni program sanacijskih ukrepov, ki sedaj poteka prek Ministrstva za okolje in prostor.  

 Na mednarodni ravni sem sodelovala pri pripravi Mednarodne strategije ravnanja s kemikalijami, bila podpredsednica Medvladnega foruma za kemijsko varnost, zadolžena za Centralno in vzhodnoevropsko regijo, ter prva predstavnica Slovenije pri organizaciji za prepoved kemičnega orožja v Haagu. Pomembna izkušnja je bilo tudi predsedovanje delovni skupini za mednarodne kemikalije v času predsedovanja Slovenije Evropski uniji.  

 Na 2. mednarodni konferenci o kemikalijah, ki je potekala v Ženevi od 11. do 15. maja letos, je Slovenija za svoje dosedanje delo in prispevek v mednarodnem merilu prejela srebrno priznanje. (glej MZZ)

 Za kandidaturo za evropsko poslanko sem se odločila, ker menim, da bi lahko tako naredila veliko več, kot mi je bilo omogočeno storiti do sedaj. Moj glavni motiv so izzivi današnjega časa, na katere je treba najti odgovore, da bodo imeli prihodnost tudi naši potomci.  

 Evropska unija je vodilna sila, ki si prizadeva za trajnostni razvoj. Najprej pa je treba uveljaviti vrednote o človekovem dostojanstvu v Evropi sami, da bo Evropa regij Evropa enakopravnih in suverenih držav, kjer si bo vsak s poštenim in pošteno plačanim delom lahko služil svoj kruh.

 Treba je uveljaviti tako politiko, da bomo ohranili Zemljo in da bo razviti svet prenehal živeti na račun ostalega sveta. V boju proti podnebnim spremembam je treba zastaviti visoke cilje in jih udejaniti, prav tako pa tudi poskrbeti za ukrepe proti neracionalni kemizaciji in neracionalni porabi zdravil in najti rešitve za lokalno oskrbo s kmetijskimi pridelki. Današnji sistem multinacionalk ni trajnostno naravnan. Omenim naj le sekanje deževnih gozdov, kjer se zemlja izkorišča do končne izkoriščenosti, zadaj pa ostajajo puščave. Nizke cene proizvodov na globalnem trgu so posledica izkoriščanja ljudi v tretjem svetu, zaposlenih je tudi veliko otrok, ki so prisiljeni delati, da lahko preživijo. Sama sem videla otroke, ki so sadili riž in so do kolen stali v vodi, ki je bila tretirana s pesticidi.

 Skrbeti je treba za razvoj podeželja in za prehransko varnost, razvoj ekološko sprejemljivih delovnih mest v mestih in na podeželju, v kmetijstvu pa tudi za pravično delitev prihodkov med primarno kmetijsko proizvodnjo, predelavo in trgovino.

 Intenzivirati je treba zaščito pitne vode kot strateške naravne dobrine. V pogojih podnebnih sprememb bo neobhodna ne le za neposredno uporabo, temveč tudi za kmetovanje. Urediti je treba zmanjševanje odpadkov pri izvoru, zato je treba odločno poseči tako v proizvodnjo in distribucijsko verigo, kakor tudi potrošniške navade in jih narediti bolj trajnostne. 

 Družino je treba priznavati kot osrednjo celico družbe, materinstvo pa kot družbeno priznano delo, da bi se lahko čimveč vzgoje in skrbi za otroke izvajalo doma oziroma v okviru družine.  

Še naprej si je treba prizadevati za izmenjavo mladih na vseh ravneh, ne le na diplomski, temveč tudi poklicni stopnji izobrazbe, fleksibilnost delovne sile in spoštovanje vseh, tudi delavcev iz tretjih držav. Mladim je treba omogočiti čimprejšnjo prvo zaposlitev.

 V slovenski ljudski stranki si bomo še naprej odločno in vztrajno prizadevali za pravično mejo s Hrvaško. 

 Pri oblikovanju politik ima Evropski parlament pomembno vlogo. Pomembno je tudi to, kar poslanci javno razpravljajo, saj se tako ustvarja javno mnenje in se lahko tudi skozi razprave v Evropskem parlamentu spreminjajo pogledi in se usmerjajo na večje prizadevanje za hitrejše ukrepanje na določenih področjih.

 Če menite, da si prizadevam za prave teme oziroma da mi je uspelo zadeti kakšno od tistih področij, katerih razreševanje bo pomembno tudi za vas, vas vabim, da glasujete za našo listo Slovenske ljudske stranke.

 Evropa se prične v Sloveniji, zato bom dosledno skrbela, da bodo na ravni Evropske unije upoštevani interesi moje dežele.

dr. Marta Ciraj

Zahvala

Nagovor

Samopredstavitev

Govor predsednika mag. Radovana Žerjava

Življenjepis

Volitve

C